Jezikovni Pogovori

Informações:

Sinopse

Osvetljujemo in raziskujemo podroja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako mono loveka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove. Oddaja je na sporedu 3. programa Radia Slovenija programa Ars vsak torek med 18:00 in 18:20.

Episódios

  • Michael Biggins, poliglot, ki se v prostem času najraje posveča slovenščini

    12/01/2021 Duração: 40min

    Michael Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … V sproščenem in prijetnem pogovoru je povedal, kako je s Tomažem Šalamunom prevajal njegovo poezijo, kaj bi nam lahko novega odkrilo pozorno branje romana Lojzeta Kovačiča Prišleki in kako bi prepričal ameriškega založnika v izdajo trilogije Mladost pri Svetem Ivanu Vladimirja Bartola. Slovenija je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiva, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanim

  • "A si ti tud ven padu?"

    05/01/2021 Duração: 18min

    Dr. Zdravko Zupančič je "pisatelj po duši, pesnik po srcu in predavatelj v Šoli retorike po službeni dolžnosti". Veščine nastopanja in javnega govora raziskuje in poučuje že več kot trideset let. Dr. Zupančič zase pravi, da "govorce za javnost tako opogumi in usposobi, da spregovorijo tudi takrat, ko jagenjčki obmolknejo". Ker je bil, tako kot večina drugih, med pandemijo vržen v ocean spletne komunikacije, je spoznanja zbral v priročniku Mali vedež spletne retorike. "Človek je še vedno najmočnejši medij in človek je govorjenje! Po tem se razlikujemo od drugih vrst. Tudi druge vrste se sporazumevajo, ampak ljudje govorimo ... Nisem privrženec velikega števila vizualnih dodatkov in slikovnega gradiva. Tudi med pandemijo, torej v komunikaciji na spletu, je človek, ki govori, skupek tega, kaj pove in kako to pove. Če je to dvoje dobro, potem tudi med korono zadostuje samo obraz govorca." Kdo bi si spomladi leta 2020 mislil, da bo življenje težje za vodje spletnih sestankov, udeležence spletnih srečanj, izvajalce

  • Počivalšek + vavčer + počitek = počivavčer

    28/12/2020 Duração: 19min

    Počivavčer je zanimiva in zabavna nova tvorjenka iz priimka Počivavšek, vavčerja in počitka. Beseda se sicer ni uvrstila med 11 finalistk za besedo leta 2020, kaže pa na to, kako zabavno je ustvarjati nove besede. Na to opozarja tudi neologizem leta 2020 wuhobran in drugi predlogi. Skupaj s tujimi besedami leta smo jih pregledali z dr. Simon Klemenčič, članico komisije in pobudnico akcije Beseda leta. V njej sodeluje Znanstvenoraziskovalni center SAZU, spletni portal RTV Slovenija in časopisna hiša Delo. Foto: BoBo.

  • Slovenskim youtuberjem je jezik zelo pomemben

    21/12/2020 Duração: 19min

    YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Vir fotografije: Pixabay.

  • Vesna Mikolič: Izrazi moči slovenskega jezika

    15/12/2020 Duração: 20min

    Jezikovne možnosti, ki vplivajo na učinek sporočila.

  • Adam Bohorič je bil del evropske intelektualne elite časa

    08/12/2020 Duração: 29min

    Leta 1520 se je rodil Adam Bohorič, ki je soustvarjal temelje slovenskega jezikoslovja. Deloval je v izjemnih političnih in verskih okoliščina 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti? Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler.

  • Žvrgolišče, bregomačke, lenišče, cijaz, betežnišče …

    30/11/2020 Duração: 23min

    Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

  • V Istri je tašča madona

    23/11/2020 Duração: 18min

    Poimenovanje za taščo v italijanskem knjižnem jeziku je suocera, govorci italijanskega istrskobeneškega narečja pa ji rečejo madona. To je le eden izmed zanimivih primerov istrobeneščine, ki jo je v 12. stoletju vpeljala Beneška republika in je bila do konca druge svetovne vojne osrednji istrski sporazumevalni jezik. O dediščini in zanimivih primerih istroveneta, kot se istrskobeneško narečje imenuje po italijansko, v pogovoru z izr. prof. dr. Suzano Todorović, avtorico Istrskobeneškega jezikovnega atlasa severozahodne Istre. Na fotografiji: Suzana Todorović.

  • Umetna inteligenca proučuje naša čustva z branjem novic

    17/11/2020 Duração: 15min

    Si predstavljate čarobno orodje, ki bi lahko napovedalo gibanje delnic in tečajev? Si lahko zamislite orodje, ki bi politikom ponujalo odgovor, kakšna je realna temperatura različnih strasti med ljudstvom? V tujini je področje analize sentimenta v novicah z globokimi nevronskimi mrežami zelo napredovalo in ga velike borzne hiše, banke in finančniki uporabljajo za predvidevanje dogodkov na finančnih trgih. Slovenski jezik je v tem smislu v manjšem zaostanku, a to se spreminja. Asistent na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in doktorski študent na Inštitutu Jožef Štefan Andraž Pelicon je s sodelavci v okviru raziskave zasnoval arhitekturo na osnovi nevronskih mrež, ki se (s človeško pomočjo) uči prepoznavati čustva in splošno razpoloženje v korpusih novic v slovenskih medijih. "Modeli, ki uporabljajo omenjeno arhitekturo, dosegajo primerljive rezultate z že obstoječimi modeli in so sposobni učinkovitega učenja," pojasnjuje Andraž Pelicon. Nekoč bomo prispeli do točke, ko bo umetna inteligenca mord

  • Kaj so naredili narobe prevajalci?

    10/11/2020 Duração: 42min

    Potem ko so prevajalci v skupini Prevajalci, na pomoč! na Facebooku objavljali sporočila o minimalni tarifi za svoje delo, jih je Agencija za varstvo konkurence opozorila, da s tovrstnimi objavami omejujejo svobodno oblikovanje cen za prevajalske storitve, to pa je z zakonom prepovedano. Med prevajalci je završalo, saj so dobili občutek, da se je agencija spravila na najšibkejši člen v prevajalski verigi samo zato, ker so se neformalno pogovarjali o dostojnem plačilu za svoje delo. Kako naj si prevajalci razlagajo opozorilo Agencije za varstvo konkurence? Vir fotografije: Pixabay.

  • Prekmurski Romi štejejo drugače kot dolenjski.

    02/11/2020 Duração: 20min

    Romski jezik šteje v Evropi več kot 1000 narečij, v Sloveniji jih poznamo vsaj štiri: prekmursko romščino, dolenjsko romščino, narečje, ki ga uporabljajo gorenjski Sinti in romščino, ki jo uporabljajo priseljeni Romi z balkanskih območij. Razlike med narečji so velike, saj se govorci razumejo le na najosnovnejši ravni, tudi štejejo različno. Dolenjski Romi štejejo v romščini do 4, naprej pa v slovenščini in hrvaščini. Prekmurski Romi pa štejejo do 10 v celoti v romščini. V Sloveniji šele v zadnjih 15 letih v večji meri nastajajo pisni viri v romskem jeziku. Redno ga uporabljajo predvsem starejše generacije in je omejen na zasebno okolje, zato se kažejo znaki njegovega izumiranja. Pred svetovnim dnevom romskega jezika, ki je na 5. november, smo ponovili oddajo v kateri je bila gostja Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otr

  • Najboljši podnapisi so tisti, ki jih ne opazimo. To pa ne bi smelo veljati za njihove avtorje.

    27/10/2020 Duração: 17min

    Preko podnapisov preberemo za nekaj knjig besedila na leto, podnapisi vplivajo na znanje maternega jezika in nas spodbujajo k učenju tujih jezikov. Pa vendarle njihova kakovost upada. Naročniki skušajo nižati tarife z možnostjo uporabe strojnih prevajalnikov, ki pa vendarle ne morejo nadomestiti ustvarjalni proces prevajanja. V nekaterih državah je prevajalcem podnapisov prepovedano, da bi se organizirali v sindikate, ker naj bi to pomenilo kartelno združevanje. Veliko vprašanje ostajajo tudi avtorske pravice. V oddaji bomo opozorili na izzive s katerimi se soočajo prevajalci avdiovizualnih vsebin in na najnovejša priporočila na tem področju. Gostja je predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerca Kos. Priporočila društva so predstavili prejšnji teden na mednarodni konferenci Podnaslavljanje: med znanostjo in umetnostjo, ob podpori Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji.

  • »Franca inu Mina, tu imata te bukve, pa pazita, da jih ne izgubita.«

    21/10/2020 Duração: 21min

    Rokopisi niso le predhodniki tiskanih knjig, saj so dolgo časa sobivali s knjigami. V baročnih bratovščinah je z njimi prepevalo in molilo več deset tisoč Slovencev, zato je tudi jezikovni vpliv teh rokopisov velik. Monografija Slovensko slovstveno izročilo nekatere predstavlja prvič, njen avtor Matija Ogrin nam je ob njihovi zgodovinski vlogi predstavil tudi zanimive zapiske izposojevalcev, ki pričajo o njihovi širši rabi.

  • Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika

    12/10/2020 Duração: 18min

    Slovensko društvo za jezikovne tehnologije je pripravilo mednarodno virtualno konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Z dr. Darjo Fišer smo preleteli nekaj tem iz tega hitro razvijajočega se področja: kako razvito je samodejno prepoznavanje sovražnega govora na spletu, v kakšni formi so korpusi slovenskega jezika in kakšne raziskave je spodbudil virus COVID19 zaradi povečane uporabe spleta.

  • Mediji in govorjena slovenščina

    05/10/2020 Duração: 17min

    Dolgo smo živeli v utvari, da bomo lahko ustvarili skupni, malo bolj sproščeni knjižni pogovorni jezik. Vmesno stopnjo med najvišjo obliko govorjenega jezika in narečji, ki bi bila za sproščeno rabo v medijih idealna. Pa se je izkazalo, da bo takšnih pogovornih knjižnih jezikov na Slovenskem vse več. Še tako izobražen Mariborčan bo v javnosti vedno govoril malo drugače kot enako izobražen Koprčan, Tržačan, Celovčan, Novomeščan, Celjan ali Ljubljančan. Sodobni čas zahteva radijski in televizijski govor, ki se zvrstno vsakič znova prilagaja tako vsebini kot tudi namenu oddaje, je na posvetu Mediji in govorjena slovenščina povedal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. Kako postavljati ideale pri tem prilagajanju in kakšno vlogo ima pri tem javni zavod RTV Slovenija, smo se po posvetu pogovarjali z dr. Ahačičem.

  • Na nekaterih osnovnih šolah govorijo več kot 14 jezikov

    29/09/2020 Duração: 19min

    Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji.

  • Jezikov ne preganjamo iz razreda

    22/09/2020 Duração: 20min

    Jezikovno občutljivo poučevanje pomeni, da vsi udeleženci učnega procesa prepoznajo jezikovno in kulturno ozadje učencev pri pouku in drugih šolskih dejavnostih. To pomeni, da jih pri rabi jezikov, kot pomembnih virov za učenje različnih vsebin in pridobivanje metajezikovnih zmožnosti, spodbujajo. Če otrok, ki se je ravno preselil v Slovenijo, besedilo pri uri geografije prebere tudi v svojem prvem jeziku, je lahko to zanj dobra spodbuda. "Ko priseljenemu otroku dovolimo in ga spodbujamo, da ob učenju slovenskega jezika, zadrži in nadaljuje opismenjevanju v svojem jeziku, pridobimo tudi dvojezične govorce," pojasnjuje izredna profesorica za področje angleščine v izobraževanju in Prodekanica za prvostopenjske študijske programe in mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Karmen Pižorn. Jezikovno občutljivo poučevanje torej ne preganja jezikov iz razreda, ampak jih obravnava kot zelo pomemben vir za učenje, igro in boljše odnose. foto: Pixabay/steveriot1

  • Branje temelji na možganski funkciji za prepoznavanja obrazov, zato spodbuja k empatiji

    15/09/2020 Duração: 23min

    Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Gostja je dr. Tina Bregant, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ki je je pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medici

  • Knjižni blogi tlakujejo pot do bralcev

    08/09/2020 Duração: 28min

    Knjižni blogi v popolavi informacij postajajo vse bolj relevanten vir priporočil za dobro literaturo. Ob dnevu bralne pismenosti se sprašujemo, komu so knjižni blogi sploh še namenjeni namenjeni, če vemo, da bere vse manj ljudi? Kakšno vlogo pri promociji branja sploh še imajo tradicionalni mediji? Izkušnje bodo delile Gospodična knjiga - Nina Prešern, Booknjiga - Urška Bračko in blogarka Literarna lekarna Alenka Štrukelj.

  • Jeziki ne izumirajo zaradi lepotnih napak, ampak zaradi neuporabe

    01/09/2020 Duração: 18min

    »Poznam primer študenta med Slovenci v Italiji, ki odlično uporablja slovenščino na knjižni ravni, na neformalni pogovorni ravni pa je v zadregi, saj se z njo ne znajde najbolje«, je povedala dr. Maja Melinc Mlekuž na uvodni razpravi v 55. študijske dneve Draga. Okrogla miza je bila napovedana z besedami, da imamo pri poslušanju govorne različice slovenskega jezika v Italiji ali tudi pri branju posegov na spletnih omrežjih večkrat občutek, da se slovenski jezik govorcev v Italiji zelo oddaljuje od standardne slovenščine. Razprava pa naj bi ponudila iztočnice za razmišljanje, v kolikšni meri je ta odmik sprejemljiv ali pa že skrb zbujajoč. Po končani razpravi pa se je pokazalo, da je še bolj skrb zbujajoč odmik od rabe pogovorne slovenščine, kot pa od standardne. Ali se med Slovenci v Italiji odvija proces, po katerem so zagotovljene možnosti za rabo slovenščine na knjižni ravni, umanjka pa raba slovenščine v neformalnih situacijah?

página 2 de 5